Na začetku 20. stoletja se dve ženski, mati in hči, sami znajdeta na nenaseljenem ozemlju v severni Braziliji, ujeti med kopnim, peskom in morjem. Njuna edina povezava s človeštvom je kolonija pobeglih sužnjev. Dnevi minevajo enolično, vsak dan je podoben prejšnjemu. Njuna edina želja je, da bi lahko ubežali daleč proč od te negostoljubne in osamljene dežele, od svoje hiše na sipini in brezupa, ki je načel njuni duši.

»Od tam smo začeli obsežno raziskovati poglavitna dejstva dvajsetega stoletja, ki so bila kakor koli povezana z nebom. Odkrili smo, na primer, da je leta 1919 na severovzhod Brazilije odšla angleška znanstvena odprava, da bi fotografirala skupino zvezd med sončnim mrkom ter tako dokazala Einsteinovo relativnostno teorijo. V filmu postane Áurejino srečanje s skupino astronomov temeljni del pripovedi. Hoteli smo prikazati tri pomembne obiske, ki bi orisali stoletje. Začetek prikaže zagon znanosti, sredina bedo vojne, na koncu pa otroci cvetja predstavljajo prihod človeka na luno.« (Andrucha Waddington)

Koda za glasovanje prek Mobitela: B