Flandrija. Demester svoj prosti čas preživlja med delom na kmetiji in sprehodi v družbi z Barbe, prijateljico iz otroštva. Naskrivaj in z bolečino v srcu jo ljubi ter sprejema tisto malo, kar mu ona lahko daje. Tako kot njegovi vrstniki je tudi Demester nekega dne vpoklican k vojakom. Pošljejo jih na fronto v daljne dežele. Ob nasilju, druženju s tovariši in strahu se počasi spremeni v vojaka. Letni časi minevajo, Barbe pa sama in neizživeta čaka na vojakovo vrnitev. Bo Demestra njegova strastna ljubezen do Barbe rešila pred tem, da postane brezčuten vojni stroj?

»Če me vprašajo zakaj, kako, ne znam odgovoriti. Zame je pomembno zgodbo opisati s podobami in zvoki. Naloga režiserja je podobna slikarjevi. Matisse je napisal, da na sliki ni pomemben subjekt, temveč način, kako so razporejene stvari okrog subjekta, razmerja med njimi. Flandrija, recimo, je meni uganka. Tam sem bil rojen. Do nje imam naklonjen, čustveni odnos, ki ga ne vodi razum. Kamera postane mikroskop ali povečevalno steklo nad predmetom ... Da bi posnel človeška bitja, potrebujem pokrajino.« (Bruno Dumont)