Mladi glasbenik Alan se po razpadu svojega bend napoti v New York, da bi tam nadaljeval svoj pravkar vzbrsteli glasbeni uspeh. Delovanje v skupini mu je prineslo ravno toliko prepoznavnosti, da se lahko v nekem klubu na Manhattnu domeni za koncert in da ga mlada moderatorka Sara povabi na radijski intervju. Sari je Alan všeč, njega pa vse skupaj ne zanima kaj dosti in se želi popolnoma posvetiti svoji glasbo. A kaj ko mu misli neprestano uhajajo k Ellie, dolgoletnemu dekletu njegovega dobrega prijatelja Lawrencea. Privlačnost je obojestranska, toda nobeden ob njiju noče narediti koraka naprej.

»Strah pred odraslostjo je tema, ki prežema oba filma; verjetno je v Vzajemo občudovanje še bolj prisotna. (...) Morda je to nekaj, kar je značilno, če že ne za mojo generacijo, potem pa vsaj za moj krog te generacije. Občutek imam, da veliko ljudi, ki jih poznam – tudi jaz – še zmeraj tuhta, kaj počnejo tu, so samski in tako naprej, čeprav smo zdaj starejši, kot so bili naši starši, ko so se poročili in imeli nas.« (Andrew Bujalski)