Sedemnajstletna Camille je s starši prišla taborit na počitnice. Čeprav je v Fredu, ki čez poletje dela v tamkajšnjem baru, našla prijatelja, se vseeno na smrt dolgočasi. Kmalu zatem sreča Blaisa, nenavadnega tipa okrog štiridesetih, nekakšnega izobčenca. Njen polbrat Eddie, vodja kampa, ga je pred kratkim najel, da bi v kampu poučeval jadranje. Blaise in Camille v sebi gojita podobno čustvo, globoko nezadovoljstvo. Prav to ju združi in hkrati postopno vse bolj oddaljuje od drugih poletnih počitnikarjev v kampu. Njuno druženje sproža vse več govoric, kar povzroča vse večjo nejevoljo v Camillini družini. Po drugi strani pa vse te govorice le še bolj podžigajo strast, ki se vnema med njima. Za oba je to začetek nevarnega razmerja ...

»Kamp je pravi pokazatelj vedenja ljudi. V njem so zastopani vsi sloji družbe. Ima svoje predpise, zakone, mite in osebnosti. Obstajajo seveda tudi stereotipi, ki so trdovratni in se jim poleti v kampih ne moremo izogniti, a to ni bil naš namen. Hoteli smo poustvariti ozračje, ki je po eni strani družinsko in toplo, po drugi pa strašno zadušljivo, saj se vsi vmešavajo v življenja vseh, vsakodnevne nevšečnosti pa se množijo. Tista situacija, ki pretrese najbolj občutljive, pa je seveda voajerizem.« (Christophe Ali, Nicolas Bonilauri)