Bagdad leta 2003: med vpadom sil Združenih držav v mestu zavladajo zmeda, negotovost in smrt. Po ameriškem bombardiranju mesta, ki ne izbira ciljev, se tudi psihiatrična bolnišnica znajde v ruševinah. V kaosu, ki sledi, prehajamo med preteklostjo in sedanjostjo treh oseb, ki so tako ali drugače povezane z bolnišnico: Ahlaam je zmedeno mlado dekle, ki je za zidove bolnišnice prišlo po tem, ko je bilo priča nasilni aretaciji svojega zaročenca na dan, določen za poroko. Ranjena v najglobljih predelih duše, živi v stanju brezupa kot v najbolj morečih sanjah. Doktor Mehdi je delaven idealist, ki so ga premestili v psihiatrično bolnišnico. Pacient Ali je nekdanji vojak, nekoč ponosen in optimističen mož, ki je vneto služil svoji domovini. Zdaj, ko so ameriške bombe uničile njegov vod, je le še senca samega sebe.

»Večino časa sem nosil filmsko kamero v eni roki in AK47 v drugi. V resnici sem imel same slepe naboje – tega projekta se nisem lotil z namenom, da bi koga ubil, a sem upal, da nas bodo zaradi puške ljudje pustili pri miru. Takšna je resničnost Bagdada v teh časih.« (Mohamed Al-Daradji)