Dvaindvajsetletni Sebastien živi siromašno s svojo priseljensko družino. Med popravljanjem sosedove strehe nehote sliši pogovor o pričakovanem paketu, ki naj bi družini prinesel bogastvo. Zasluti življenjsko priložnost in prestreže paket, ki vsebuje vrsto podrobnih navodil. Sledeč tem prevzame lažno identiteto, uspe se mu izmuzniti policijskemu obroču ter se podaja vse globlje na podeželje ...

»Izkušnja zajedavcev, ki samo opazujejo, je zelo podobna izkušnji tistih, ki so dejansko vpleteni v igro. Nisem jih hotel prikazati kot slabe ljudi, kot zajedavce, temveč dostojanstvene, lepe. Zelo naravni so v svoji preprostosti, v svojem načinu bivanja, v popolni odsotnosti vesti. Zaradi tega so stvari še bolj grozljive. V njih ni več niti kančka človečnosti. To zgodbo sem napisal, ko sem bil star devetnajst let, dve leti po tem, ko sem iz Gruzije prišel v Francijo. Povezana je bila z obdobjem mojega življenja, ki je bilo nasičeno z vsemi najslabšimi stvarmi na svetu. V tem filmu sem resnično hotel spregovoriti o človekovih negativnih plateh.« (Géla Babluani)