Ravn bi rad prodal svoje računalniško podjetje. Težava je v tem, da si je takrat, ko je podjetje ustanovil, izmislil tudi namišljenega direktorja, na katerega je pozneje obešal vse osebju neljube poslovne odločitve. Zdaj pa bi se morebitni kupec z direktorjem rad pogovoril iz oči v oči, zato Ravn najame brezposelnega igralca Kristofferja, ki bo odigral vlogo direktorja. Kristoffer se vloge loti z veliko vnemo, a ko spozna »svoje« osebje, se začne čutiti odgovornega za njihovo usodo in krivega zaradi sodelovanja v Ravnovi prevari.

»\'Automavision\' sem razvil z namenom omejiti človeški vpliv. Dolgo časa so bili moji filmi snemani s kamero v roki. To je povezano s tem, da imam rad nadzor. Pri \'automavision\' pa je tehnika v tem, da sam najprej nastavim posnetek in nato pritisnem tipko na računalniku. Nisem bil jaz tisti, ki je imel vse pod nadzorom, ampak računalnik.« (Lars von Trier)